Category Archives: Uncategorized

Kaj sodi v skupno premoženje zakoncev?

Na podlagi 67. člena Družinskega zakonika je skupno premoženje tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in lahko z njim samostojno razpolaga.

Na prvi pogled je zelo preprosto vprašanje kaj sodi v skupno premoženje zakoncev, v praksi pa temu ni tako. V praksi je mogočih več situacij, povzemamo jih le nekaj:

  • dobitek od iger na srečo je lahko skupno premoženje zakoncev, če je kupljena ali vplačana srečka nadomestilo za denar, ki je bil pridobljen z delom (razen, če zakonec dokaže, da so sredstva za nakup ali vplačilo srečke izvirala iz posebnega premoženja),
  • eden izmed zakoncev je imel ob sklenitvi zakonske zveze svoje stanovanje, ki ga oddaja v najem, stanovanje in najemnina sta posebno premoženje, prav tako je posebno premoženje vse, kar je ustvarjeno s prejeto najemnino,
  • premoženje, ki ga je eden izmed zakoncev pridobil na podlagi dedovanja je njegovo posebno premoženje,
  • pri premoženju, ki ga zakonec prejme iz plačila odškodnin je bistveno ali je odškodnina za premoženjsko ali nepremoženjsko škodo (npr. odškodnina za telesne poškodbe je posebno premoženje),
  • premoženje, ki izvira iz darila je načeloma skupno premoženje, saj je sodna praksa izoblikovala stališče, da darilo danemu enemu zakoncu predstavlja skupno premoženje, razen, če zakonec, ki mu je bilo darilo dano uspe dokazati, da je bilo darilo namenjeno zgolj njemu.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bom podala mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Šribar, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za common property of spouses

Ali dedič odgovarja za zapustnikove dolgove?

Velikokrat se pojavi dilema oz. negotovost dediča ali je v primeru zapustnikovih dolgov odgovoren za le-te. Odgovor je pritrdilen, vendar samo do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. čl. Zakona o dedovanju). To pomeni, da se ne more zgoditi npr. da dedič deduje v vrednosti 1.000 EUR, za 2.000 EUR je dolgov in bi dedič odgovarjal za več kot je 1.000 EUR.

V primeru, kadar je več dolgov kot je vrednost dedičevega dela premoženja zapuščine, se pojavi vprašanje o smiselnosti dedovanja. Dedovanje je smiselno kadar se npr. podeduje kakšna stvar, ki ima za dediča veliko večjo vrednost, kot je tržna vrednost te stvari in bo raje izplačal upnika do višine tržne vrednosti te stvari, kot pa da se odpove dediščini in s tem stvari, ki mu je pri srcu.

Vrednost podedovanega premoženja se ugotovi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku, ali pa s cenitvijo v postopku, v katerem se odloča o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove. Vrednost zapuščine, ki je ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki nima podlage v popisu in cenitvi zapuščine, ni vrednost do katere odgovarjajo dediči za zapustnikove dolgove (Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, VSL sklep II Cpg 171/2007).

Za zapustnikove dolgove pa ni odgovoren dedič, ki se je odpovedal dediščini (2. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju).

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bom podala mnenje na Vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Šribar, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za oporoka

Kdaj se izteče rok?

Za pošiljke, ki jih prejmemo s strani FURS, CSD, Zavoda RS za zaposlovanje ipd. se roki običajno računajo po dnevih. Če je rok določen po dnevih, se dan vročitve pošiljke ne všteje v tek roka, temveč prvi naslednji dan (100. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik RS ali dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu pri katerem je potrebno opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika (101. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku).

Če povzamem prejšnji odstavek, to pomeni, da rok začne teči prvi naslednji dan, ko nam je bila pošiljka dejansko  vročena in ne takrat, ko je poštar pustil obvestilo v poštnem nabiralniku.

Primer:

Poštar pusti obvestilo o pošiljki v poštnem nabiralniku 5. 1. 2018, na pošti dvignemo pošiljko 12. 1. 2018 in imamo 15 dni časa, da se pritožimo zoper prejeto odločbo ali sklep.

Rok začne teči 13. 1. 2018 (to je naslednji dan od vročitve) in se izteče 27. 1. 2018 (ta dan je sobota, zato se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, to je 29. 1. 2018, kar pomeni, da lahko pritožbo ali ugovor na ta dan osebno vložimo pri organu v času uradnih ur, ali pošljemo priporočeno po pošti do konca poslovnega časa pošte).

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Kontaktirate me lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Rok za izplačilo regresa

V skladu s 131. čl. ZDR-1 mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Višina regresa mora biti najmanj v višini minimalne plače. Izjema je javni sektor, kjer se višina regresa določi z interventnimi ukrepi države.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. čl. ZDR – 1 (delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas).

Delavec ima v primeru neplačila regresa možnost, da delodajalca pisno opozori na zakonsko obveznost izplačila regresa in mu postavi 8 – dnevni rok, da izpolni svojo obveznost. V kolikor delodajalec v roku 8 dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti, lahko delavec na podlagi 216. čl. ZDR – 1 predlaga posredovanje inšpektorja za delo v sporu. Prav tako lahko delavec na podlagi 200. čl. ZDR – 1 v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti s strani delodajalca, zahteva sodno varstvopred pristojnim delovnim sodiščem.

V kolikor je le mogoče, priporočam, da se situacija skuša rešiti na miren in vljuden način.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Kontaktirate me lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Ste kupili nepremičnino in prodajalec ne želi pri notarju overiti podpisa na pogodbi o prodaji nepremičnine?

Kupec se lahko vpiše kot lastnik nepremičnine v zemljiško knjigo šele takrat, ko s strani prodajalca prejme pogodbo o prodaji nepremičnine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je podpis prodajalca overjen pri notarju.

V praksi se lahko zgodi, da kupec in prodajalec skleneta pogodbo o nepremičnini, vendar si kasneje prodajalec premisli in ne želi pri notarju overiti podpisa na pogodbi o prodaji nepremičnine.

Kadar je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno sklenjena, ne more nobena stranka samovoljno enostransko odstopiti od le te. Temeljno pravilo je, da ima stranka pri dvostranskih pogodbah pravico in dolžnost do izpolnitve, nasprotnikove in svoje obveznosti, ki jo je prevzela s pogodbo.

Kaj lahko stori kupec?

Kupec je upravičen zahtevati overitev prodajalčevega podpisa na pogodbi le v primeru, ko bo s tem lahko pridobil lastninsko pravico na prodani stvari.

Torej, kupec lahko prodajalca najprej pisno pozove, da mu naj posreduje pogodbo o prodaji nepremičnine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis. V kolikor prodajalec tudi po pisnem pozivu tega ne stori, lahko kupec pri notarju predlaga predznambo lastninske pravice (predznambo lahko predlaga že prej). Nato mora v enem mesecu od vpisa predznamovane pravice v zemljiško knjigo proti prodajalcu naperiti tožbo s katero bo zahteval, da kupec prizna svoj podpis na pogodbi o prodaji nepremičnine oz. da naj svoj podpis overi pri notarju, sicer bo priznanje oz. overitev podpisa nadomestila pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere se bo lahko kupec vpisal kot lastnik v zemljiško knjigo.

Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Kontaktirate me lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču na podlagi darilne pogodbe

Kadar so v pravnem prometu kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija je potrebno upoštevati pravila, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. V tem sestavku se bomo opredeli samo na prenos lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe.

Na podlagi 17. a čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih lahko lastnik sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z:

  • zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami;
  • zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;
  • nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;
  • lokalno skupnostjo ali državo.

V fazi odločitve, da se bo prenesla lastninska pravica z darilno pogodbo na osebo iz prejšnjega odstavka, je potrebno preveriti zemljiško knjižno stanje nepremičnine. V praksi se velikokrat dogaja, da so v zemljiški knjigi zavedeni zastareli vpisi oz. pravice.

Na pristojni občini se odda vloga za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča. Sledi sestava darilne pogodbe. Na podlagi 19. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih odobritev pravnega posla upravne enote ni potrebna, če je darilna pogodba sklenjena med osebami iz 17. a. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (na pristojni UE se poda vloga, da odobritev pravnega posla ni potrebna). Nato se dva izvoda darilne pogodbe skupaj z napovedjo za odmero davka od prejetega darila posreduje na pristojni Finančni urad RS. Pri notarju se na darilni pogodbi, na kateri je žig Finančnega urada RS, overi podpis lastnika oz. lastnikov,  priloži se odločba UE in fotokopija osebnega dokumenta obdarjenca. Nato sledi vpis v zemljiško knjigo. Vpis lastninske pravice lahko upravičenec predlaga na Okrajnem sodišču na zemljiški knjigi na območju katerega leži nepremičnina.

Do vključno 28. 7. 2017 vam ponujamo preverjanje zemljiško knjižnega stanja nepremičnine, sestavo darilne pogodbe, pomoč pri izpolnjevanju napovedi za odmero davka od prejetega darila, pomoč pri izpolnjevanju vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna ter vsa navodila do vpisa v zemljiško knjigo za skupno ceno 250,00 € (ne glede na vrednost nepremičnine).

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Možna je skype konferenca, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Izraba letnega dopusta

Delodajalec mora omogočiti delavcu izrabo letnega dopusta v več delih, s tem, da traja en del najmanj dva tedna (162. čl. Zakona o delovnih razmerjih). Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo (163. čl. Zakona o delovnih razmerjih).
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta (162. čl. Zakona o delovnih razmerjih).
Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Lahko se dogovorimo za skype konferenco, na skype naslovu: Pravni nasvet.
Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču na podlagi darilne pogodbe

Kadar so v pravnem prometu kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija je potrebno upoštevati pravila, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. V tem sestavku se bomo opredeli samo na prenos lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe.

Na podlagi 17. a čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih lahko lastnik sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z:

  • zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami;
  • zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;
  • nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;
  • lokalno skupnostjo ali državo.

V fazi odločitve, da boste z darilno pogodbo prenesli lastninsko pravico na osebo iz prejšnjega odstavka, je najprej potrebno preveriti zemljiško knjižno stanje nepremičnine. V praksi se velikokrat zgodi, da so v zemljiški knjigi zavedeni zastareli vpisi oz. pravice.

Na pristojni občini je potrebno vložiti vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča. Sledi sestava darilne pogodbe. Na podlagi 19. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih odobritev pravnega posla upravne enote ni potrebna, če je darilna pogodba sklenjena med osebami iz 17. a. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (na pristojni UE se poda vloga, da odobritev pravnega posla ni potrebna). Nato se darilna pogodba posreduje na pristojni Finančni urad RS, nakar se overi podpis lastnika oz. lastnikov pri notarju, sledi vpis v zemljiško knjigo. Vpis lastninske pravice se lahko uredi na Okrajnem sodišču na oddelku Zemljiške knjige na območju katerega leži nepremičnina.

Do vključno 28. 7. 2017 vam ponujamo preverjanje zemljiško knjižnega stanja nepremičnine, sestavo darilne pogodbe, pomoč pri izpolnjevanju obrazca napovedi za odmero davka od prejetega darila, pomoč pri izpolnjevanju vloge, da odobritev pravnega posla ni potrebna ter vsa navodila do vpisa v zemljiško knjigo za skupno ceno 250,00 € (ne glede na vrednost nepremičnine).

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Možna je skype konferenca, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Kako ravnati v primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja?

V skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa se zaradi različnih prekrškov lahko zgodi, da se vozniku začasno odvzame vozniško dovoljenje.

V primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola iz razloga, ker je imel voznik več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka je predpisan redni sodni postopek.

V tem primeru pristojno Okrajno sodišče začne sodni postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in sicer na način, da obdolženemu posreduje sklep s katerim na predlog prekrškovnega organa  sklene, da se začasno odvzame vozniško dovoljenje, ki začne učinkovati takoj. V sklepu se določi tudi višina sodne takse in rok plačila.

Čeprav ni opravičila zakaj se je nekdo pod vplivom alkohola usedel za volan, se velikokrat zgodi, da je vozniško dovoljenje nujno potrebno, da lahko obdolženec normalno funkcionira (npr. če je poklicni voznik ali če ne more drugače do delovnega mesta, kot z avtom ipd.).

V teh primerih lahko obdolženec predlaga sodišču, da se mu začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku oz. pred izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pristojnemu Okrajnemu sodišču pošlje predlog za vrnitev vozniškega dovoljenja, ki mu je potrebno priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki ga mora opraviti pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Lahko se dogovorimo za skype konferenco, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Obvestilo o določitvi letnega dopusta

Na podlagi 160. čl. ZDR-1 je delodajalec dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. V kolikor se delavcu obvestila o odmeri letnega dopusta ne posreduje na elektronski naslov, se mu obvestilo vroči z vročilnico. V primeru inšpekcijskega nadzora je potrebno dokazati, da je bilo delavcu obvestilo o odmeri letnega dopusta vročeno.
V obvestilu o odmeri letnega dopusta je potrebno navesti pravno podlago, na podlagi katere se delavcu določi letni dopust. Pravna podlaga je:
  • ZDR-1 (159. čl. in 160. čl.),
  • Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti – če je sklenjena,
  • interni pravni akti, ki se nanašajo na letni dopust in
  • kakšni drugi pravni akti, ki se nanašajo na letni dopust (v javnem sektorju npr. Zakon o uravnoteženju javnih financ).
Ob določitvi letnega dopusta je potrebno upoštevati, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Lahko se dogovorimo za skype konferenco, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za vacation