All posts by admin

Stvarna služnost

Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost) – 213. čl. Stvarnopravnega zakonika.

Stvarna služnost lahko nastane na podlagi zakona, pravnega posla ali z odločbo državnega organa. Kadar se stvarna služnost ustanovi na podlagi pravnega posla (pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti), je potrebno pridobiti še zemljiškoknjižno dovolilo (pri notarju mora lastnik služeče nepremičnine overiti svoj podpis), sledi vpis v zemljiško knjigo.

Stvarna služnost lahko nastane tudi s priposestvovanjem:

  • če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri 10 let,
  • če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.

Kadar stvarna služnost ni vpisana v zemljiško knjigo in pride do spora glede obstoja stvarne služnosti, lahko služnostni upravičenec s tožbo na ugotovitev služnosti zahteva proti lastniku služeče stvari, da se ugotovi obstoj služnosti.

Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena (npr. nadomestna pot).

Stvarna služnost se izvršuje na način, da najmanj obremenjuje služečo stvar. Preneha s pravnim poslom, na podlagi odločbe ali na podlagi zakona.

Neprava stvarna služnost

Služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. Bistvena razlika med stvarno služnostjo in nepravo stvarno služnostjo je ta, da je neprava stvarna služnost ustanovljena v korist poimensko določenega upravičenca in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča.

V primeru neprave stvarne služnosti se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe , ki urejajo osebno služnost.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bom podala mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Možna je tudi skype konferenca, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Fence, Style, Wooden, Barrier, Separate

Pravica do dodatnega dneva letnega dopusta

Zakon o delovnih razmerjih v 159. čl. določa, da ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Vprašanje, ki se ob tem zastavi je ‘kdaj pripada pravica do dodatnega dneva letnega dopusta, če se otrok rodi npr. v mesecu maju tekočega leta?

ZDR-1 ne določa kdaj pripada pravica, temveč samo, da za vsakega otroka do 15. leta starosti delavcu pripada pravica do dodatnega dneva letnega dopusta. Omenjeno vprašanje obravnavajo nekatere kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.

Npr. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije v 22. čl. določa, da se delavcu, ki je izpolnil kriterij za spremembo letnega dopusta, sprememba upošteva v tekočem letu.

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije pa v 45. čl. določa, da delodajalec pri odmeri letnega dopusta upošteva stanje izpolnjenih kriterijev na dan 1. januar za tekoče koledarsko leto, za katero se odmerja letni dopust.

Če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne obravnava vprašanja glede izpolnitve kriterija za določitev letnega dopusta, potem je odločitev o tem kdaj se bo delavcu priznala pravica do dodatnega dneva letnega dopusta v pristojnosti delodajalca. Delodajalec mora upoštevati enake kriterije za vse zaposlene v podjetju.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Lahko se dogovorimo za skype konferenco, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Shoes, Pregnancy, Child, Clothing

Kratkotrajno delo

17. čl. Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa, da se za kratkotrajno delo šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Na podlagi 12. tčk. 17. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je potrebno osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (z obrazcem M 12) in plačati prispevek. 

Kratkotrajno delo se lahko opravlja največ 40 ur na mesec, potrebno je voditi evidenco. Evidenco mora podpisati oseba, ki je opravljala kratkotrajno delo in sicer dnevno ob začetku in zaključku opravljanja dela. Evidenco je potrebno hraniti še dve leti po opravljenem kratkotrajnem delu.

Kratkotrajno delo je smiselno v primerih, kadar je potrebna občasna pomoč pri delu ali kadar je izjemoma povečan obseg dela. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne predpisuje, da bi bilo za kratkotrajno delo potrebno skleniti pogodbo.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Lahko se dogovorimo za skype konferenco, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Appointment, Meeting, Lamp, Bulb, Nature

Izplačilo delavcu v nedenarni obliki

Zakon o delovnih razmerjih v 135. čl. določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca.

Nekatere kolektivne pogodbe omogočajo, da lahko delodajalci izplačajo delavcu v nedenarni obliki npr. regres ali božičnico.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Lahko se dogovorimo za skype konferenco, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Cashbox, Money, Currency, Cash Box

Začasno ali občasno delo

Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja.

Upravičenec do začasnega ali občasnega dela je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.

Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu, urna postavka ne sme biti nižja od 4,2 €, v koledarskem letu pa seštevek dohodka ne sme presegati 6.300 .

Začasno ali občasno delo se lahko opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur v koledarskem mesecu in višine dohodka v koledarskem letu.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. Lahko se dogovorimo za skype konferenco, na skype naslovu: Pravni nasvet.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Poznate razliko med uveljavljanjem garancije in uveljavljanjem stvarne napake?

Prejeli smo prošnjo, če lahko naši bralki svetujemo glede tiskalnika, ki ga je kupila. S prvim poskusom tiskanja je ugotovila, da tiskalnik ne deluje, kljub upoštevanju priloženih navodil. Prosi, da ji svetujemo kako naj pravilno ravna, da bo prišla do zanjo najboljše rešitve.

Zakon o varstvu potrošnikov v dani situaciji nudi dve poti, pri teh pa je pomembno kakšen cilj zasledujete. Prva po omenjenem zakonu je, da imate na razpolago različne zahtevke iz naslova stvarne napake, pri čemer stvarna napaka pomeni, da stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo, vendar morate prodajalcu sporočiti odkrito napako v dveh mesecih odkar ste izvedeli zanjo. Od prodajalca izdelka tako lahko zahtevate, da vam tiskalnik popravi ali zamenja z novim, lahko pa odstopite od pogodbe in dobite vrnjeno kupnino.

Druga pot je zahtevek iz naslova garancijske izjave, tega pa lahko uveljavite tako pri prodajalcu, pooblaščenem serviserju ali proizvajalcu izdelka v garancijskem roku, ki pa ne more biti krajši od leta dni (za rabljeno blago je ta rok najmanj en mesec). V tem primeru boste morali nesti tiskalnik v popravilo, ki bo moralo biti opravljeno v 45 dneh, po tem obdobju lahko zahtevate zamenjavo tiskalnika z novim in če le ta ne bo uspela v nadaljnjih 45 dneh, lahko zahtevate odstop od pogodbe in vrnitev kupnine, z opozorilom, da slednji možnosti lahko zahtevate zgolj od prodajalca. Ob tem imate tudi pravico do povrnitve škode, ker tiskalnika niste mogli uporabljati v času od začetka popravila.

Bistvena razlika med uveljavljanjem stvarne napake in uveljavljanjem garancije je ta, da pri uveljavljanju stvarne napake kupec lahko sam izbira med možnimi zahtevki, ki jih ima na razpolago po 37. c členu Zakona o varstvu potrošnikov (odprava napake na blagu ali vrnitev plačanega zneska v sorazmerju z napako ali zamenjava blaga z napako z novim brezhibnim blagom ali vrnitev plačanega zneska). Pri uveljavljanju garancije pa je postopek zakonsko določen.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisal: Rok Lindtner, univ. dipl. prav.

E Commerce, Shopping Basket, Shopping

Nekatere novosti, ki jih je prinesla sprememba Zakona o dedovanju

V Uradnem listu RS, št. 63/2016 je bila objavljena novela Zakona o dedovanju, ki je prinesla nekaj sprememb, navajamo najbolj bistvene:

  1. Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače – v praksi to pomeni, da če bo sprejet predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki se nanaša na omejitve dedovanja pri varstvenem dodatku in denarni socialni pomoči se bodo ukinile zaznambe na nepremičninah in ukinilo se bo vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.
  1. Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika – do sedaj se je dedovanju, ki še ni bilo uvedeno lahko odpovedal samo potomec, ne pa tudi zakonec. Ta novost je pomembna predvsem v situacijah, kadar skleneta zakonsko zvezo ali izven zakonsko skupnost dve odrasli osebi, ki imata vsaka svoje otroke in vsaka svoje premoženje. Z odpovedjo dedovanju, ki še ni uvedeno, lahko ti dve osebi uredita pravno razmerje glede dedovanja in tako poskrbita, da bodo po njuni smrti dedovali zgolj njuni potomci, ne pa zakonec ali izven zakonski partner.
  1. Smrtovnica se sestavi na podlagi podatkov iz matičnega registra in centralnega registra prebivalcev, centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev in podatkov, ki jih dajo pokojnikovi družinski člani ali osebe, s katerimi je pokojnik živel – do sedaj so podatke na smrtovnici podali pokojnikovi sorodniki, osebe, s katerimi je pokojnik živel in druge osebe, ki so lahko dale podatke, ki so se vpisali v smrtovnico. To je v praksi nemalokrat pomenilo, da je bil kakšen zakoniti dedič prezrt, sploh v primerih kadar je imel pokojnik še kakšnega izven zakonskega otroka s katerim ni imel stikov. Takšnemu prezrtemu zakonitemu dediču ni preostalo druga, kot da je svojo pravico do dedovanja uveljavljal s tožbo.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. 

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Preživnina

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja vprašanja v zvezi s preživnino, ki se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Poznamo več vrst preživnin:

  • dolžnost preživljanja staršev do otrok,
  • dolžnost preživljanja otrok do staršev in
  • dolžnost preživljanja zakonca, po razvezi zakonske zveze.

V tem sestavku se bomo omejili zgolj na dolžnost preživljanja staršev do otrok.

V praksi se velikokrat zgodi, da je nezadovoljstvo glede višine preživnine ali na strani upravičenca, ker meni, da je upravičen do višje preživnine, kakor tudi na strani zavezanca, ker meni, da je bila določena previsoka preživnina.

Na strani Ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti je objavljena statistika iz katere izhaja (podatki na dan 11. 12. 2015), da je povprečna mesečna preživnina v višini 132,33 EUR. Od 40,00 – 60,00 EUR prejema 4.268 upravičencev, od 60,00 – 80,00 EUR prejema 5.604 upravičencev, od 80,00 – 120,00 EUR prejema 20.945 upravičencev, od 120,00 – 200,00 EUR prejema 24.072 upravičencev, od 200,00 – 400,00 EUR prejema 8.578 upravičencev in nad 400,00 EUR prejema 645 upravičencev.

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Izhajajoč iz sodne prakse VSL sodba IV Cp 16/2013 lahko razberemo, da se v praksi  dogaja, da se upravičenec v pravdnem postopku za zvišanje preživnine sklicuje na spremenjene okoliščine, do katerih pa v resnici ni prišlo. V navedeni sodbi je zapisano: ‘Spremenjene okoliščine so torej pogoj, da se lahko presoja utemeljenost zahtevka po višini in se tožnica pri tem ne more sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v času sklenitve sodne poravnave…’. V navedeni sodni praksi je sodišče odločilo, da mora tožnica povrniti tožencu njegove pravdne stroške. In če upoštevamo še pravdne stroške, ki jih je imela tožnica, potem je vsekakor priporočljivo, da se (preden se na pristojno sodišče poda zahtevek za zvišanje ali znižanje preživnine) realno razmisli ali je dejansko prišlo do spremenjenih okoliščin.

Za polnoletnega otroka je zavezanec za plačilo preživnine dolžan plačevati preživnino, v kolikor se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Za redno šolanje ne zadostuje, da je otrok zgolj vpisan v izobraževanje, ampak se zahteva redno opravljanje študijskih oz. šolskih obveznosti in da gre za izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Tako tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani VSL sodba IV Cp 4003/2010, prav tako se upoštevajo tudi otrokovi lastni dohodki, npr. štipendija (VSL sodba IV Cp 4022/2010). Preživninski napor, ki ga je dolžan nuditi starš polnoletnega otroka (ki se redno šola) je manjši kakor pri preživljanju mladoletnih otrok.

V veliko primerih se žal ni mogoče sporazumno dogovoriti o višini preživnine, saj sta bivša partnerja preveč negativno nastrojena drug do drugega. Kljub vsemu je potrebno najprej pomisliti na otroka, ki v dani situaciji izgubi največ; tako materialno, kot čustveno.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na Vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Kako do nadomestila preživnine za otroka?

Nemalokrat se zgodi, da ima zakoniti zastopnik upravičenca do preživnine v rokah sodno odločbo v kateri je navedena višina preživnine in rok do kdaj mora biti plačana, pa vendarle ne pride do nakazila preživnine. Razlogov zakaj ne pride do nakazila je lahko več, običajno pa so finančne narave.

Do nadomestila preživnine, ki jo zagotovi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, je upravičen otrok, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. preživnina mu je bila določena (npr. s sodbo),
  2. zakoniti zastopnik mora dokazati, da je že uveljavljal preživnino (da je že bila vložena izvršba, ki je bila neuspešna, npr. sklep o izvršbi),
  3. da je državljan RS in ima stalno prebivališče v RS,
  4. še ni star 18 let.

Višina nadomestila preživnine se usklajuje s količnikom uskladitve preživnin in nadomestil preživnin, odvisna pa je od otrokove starosti. Ta znaša:

  • za otroka do 6. leta starosti 72,46 €,
  • za otroka od 6. do 14. leta starosti 79,70 €,
  • za otroka nad 14. letom starosti 94,19 €.

Kadar je preživnina nižja od navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku določene preživnine.

Za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine je v papirnicah DZS na voljo obrazec (DZS Obrazec 8,42), ki ga zakoniti zastopnik upravičenca do preživnine z vsemi prilogami posreduje na naslov: Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana (s priporočeno poštno pošiljko).

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za children and sun

Zastaranje pravice zahtevati dediščino

Prejeli smo sledeče vprašanje: Z očetom nisem imel stikov in sem v mesecu maju 2016 po naključju izvedel, da je oče leta 2004 umrl. K dedovanju nisem bil poklican, zato me zanima ali še lahko dedujem?

V danem primeru se ne bomo ukvarjali z vprašanjem zakaj niste bili poklicani k dedovanju, odgovorili bomo zgolj na vprašanje, če še lahko dedujete oz. če še imate pravico zahtevati zapuščino.

Zakon o dedovanju v 141. čl. določa, da pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara naproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih.

Z drugimi besedami, če je dedovala oseba, ki ni vedela, niti ni mogla vedeti, da ima vaš oče (torej zapustnik) otroka, potem ste rok za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino zamudili, saj je objektivni rok potekel v letu 2014.

Če pa je zapuščino vašega očeta dedovala oseba, ki je vedela ali bi morala vedeti, da je imel zapustnik otroka in menite, da boste to dejstvo na sodišču uspeli dokazati, v tem primeru pa objektivnega roka za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino še niste zamudili. Na pristojnem sodišču lahko vložite tožbo s katero boste uveljavljali svojo pravico do zapuščine, kjer boste dokazovali, da je dedič nepošteni posestnik zapuščine, prav tako boste morali dokazovati kdaj ste izvedeli za smrt očeta. V danem primeru se bo subjektivni rok za vložitev tožbe iztekel maja 2017, ker ste letos maja izvedeli za dejstvo, da je oče umrl.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za oporoka