Nekatere novosti, ki jih je prinesla sprememba Zakona o dedovanju

V Uradnem listu RS, št. 63/2016 je bila objavljena novela Zakona o dedovanju, ki je prinesla nekaj sprememb, navajamo najbolj bistvene:

  1. Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače – v praksi to pomeni, da če bo sprejet predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki se nanaša na omejitve dedovanja pri varstvenem dodatku in denarni socialni pomoči se bodo ukinile zaznambe na nepremičninah in ukinilo se bo vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.
  1. Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika – do sedaj se je dedovanju, ki še ni bilo uvedeno lahko odpovedal samo potomec, ne pa tudi zakonec. Ta novost je pomembna predvsem v situacijah, kadar skleneta zakonsko zvezo ali izven zakonsko skupnost dve odrasli osebi, ki imata vsaka svoje otroke in vsaka svoje premoženje. Z odpovedjo dedovanju, ki še ni uvedeno, lahko ti dve osebi uredita pravno razmerje glede dedovanja in tako poskrbita, da bodo po njuni smrti dedovali zgolj njuni potomci, ne pa zakonec ali izven zakonski partner.
  1. Smrtovnica se sestavi na podlagi podatkov iz matičnega registra in centralnega registra prebivalcev, centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev in podatkov, ki jih dajo pokojnikovi družinski člani ali osebe, s katerimi je pokojnik živel – do sedaj so podatke na smrtovnici podali pokojnikovi sorodniki, osebe, s katerimi je pokojnik živel in druge osebe, ki so lahko dale podatke, ki so se vpisali v smrtovnico. To je v praksi nemalokrat pomenilo, da je bil kakšen zakoniti dedič prezrt, sploh v primerih kadar je imel pokojnik še kakšnega izven zakonskega otroka s katerim ni imel stikov. Takšnemu prezrtemu zakonitemu dediču ni preostalo druga, kot da je svojo pravico do dedovanja uveljavljal s tožbo.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024. 

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Leave a Reply

Your email address will not be published.