Preživnina

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja vprašanja v zvezi s preživnino, ki se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Poznamo več vrst preživnin:

  • dolžnost preživljanja staršev do otrok,
  • dolžnost preživljanja otrok do staršev in
  • dolžnost preživljanja zakonca, po razvezi zakonske zveze.

V tem sestavku se bomo omejili zgolj na dolžnost preživljanja staršev do otrok.

V praksi se velikokrat zgodi, da je nezadovoljstvo glede višine preživnine ali na strani upravičenca, ker meni, da je upravičen do višje preživnine, kakor tudi na strani zavezanca, ker meni, da je bila določena previsoka preživnina.

Na strani Ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti je objavljena statistika iz katere izhaja (podatki na dan 11. 12. 2015), da je povprečna mesečna preživnina v višini 132,33 EUR. Od 40,00 – 60,00 EUR prejema 4.268 upravičencev, od 60,00 – 80,00 EUR prejema 5.604 upravičencev, od 80,00 – 120,00 EUR prejema 20.945 upravičencev, od 120,00 – 200,00 EUR prejema 24.072 upravičencev, od 200,00 – 400,00 EUR prejema 8.578 upravičencev in nad 400,00 EUR prejema 645 upravičencev.

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Izhajajoč iz sodne prakse VSL sodba IV Cp 16/2013 lahko razberemo, da se v praksi  dogaja, da se upravičenec v pravdnem postopku za zvišanje preživnine sklicuje na spremenjene okoliščine, do katerih pa v resnici ni prišlo. V navedeni sodbi je zapisano: ‘Spremenjene okoliščine so torej pogoj, da se lahko presoja utemeljenost zahtevka po višini in se tožnica pri tem ne more sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v času sklenitve sodne poravnave…’. V navedeni sodni praksi je sodišče odločilo, da mora tožnica povrniti tožencu njegove pravdne stroške. In če upoštevamo še pravdne stroške, ki jih je imela tožnica, potem je vsekakor priporočljivo, da se (preden se na pristojno sodišče poda zahtevek za zvišanje ali znižanje preživnine) realno razmisli ali je dejansko prišlo do spremenjenih okoliščin.

Za polnoletnega otroka je zavezanec za plačilo preživnine dolžan plačevati preživnino, v kolikor se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Za redno šolanje ne zadostuje, da je otrok zgolj vpisan v izobraževanje, ampak se zahteva redno opravljanje študijskih oz. šolskih obveznosti in da gre za izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Tako tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani VSL sodba IV Cp 4003/2010, prav tako se upoštevajo tudi otrokovi lastni dohodki, npr. štipendija (VSL sodba IV Cp 4022/2010). Preživninski napor, ki ga je dolžan nuditi starš polnoletnega otroka (ki se redno šola) je manjši kakor pri preživljanju mladoletnih otrok.

V veliko primerih se žal ni mogoče sporazumno dogovoriti o višini preživnine, saj sta bivša partnerja preveč negativno nastrojena drug do drugega. Kljub vsemu je potrebno najprej pomisliti na otroka, ki v dani situaciji izgubi največ; tako materialno, kot čustveno.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na Vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Leave a Reply

Your email address will not be published.