Minimalna plača in izplačilo/neizplačilo plače

Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10 in 92/15) določa, da ima delavka oz. delavec, ki dela pri delodajalcu v Republiki Sloveniji poln delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, ki od 1. januarja 2016 znaša 790,73 eur bruto.

Delavka oz. delavec, ki dela s krajšim delovnim časom ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače. V znesek minimalne plače se ne všteva dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike ter dela proste dneve po zakonu.

Delavka oz. delavec ima pravico do izplačila plače v skladu s 134. čl. ZDR-1, ki določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če delodajalec delavki oz. delavcu ne izplača plače, lahko na podlagi 200. čl. ZDR-1 od delodajalca pisno zahteva, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavke oz. delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitve, lahko delavka oz. delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Če delodajalec ne izplača plače vsaj dva meseca oz. delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku, lahko delavka oz. delavec na podlagi 111. čl. ZDR-1 poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavka oz. delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi zaradi neizplačila plače upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Iz sodne prakse VDSS sodba Pdp 1073/2013 izhaja, da z nakazilom zneska, ki ga je tožnica navedla v zahtevi za izpolnitev obveznosti, ni prenehal razlog za podajo izredne odpovedi o zaposlitvi delavca. Pri zamudah z izplačilom plače gre po svoji naravi za kršitev, ki je ni mogoče sanirati z naknadnim plačilom zapadlih obveznosti. Posledično je na podlagi 111. čl. ZDR-1 tožnica upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na Vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Članek smo objavili v časopisu NaDlani, 24. 5. 2016.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za pay for work

Leave a Reply

Your email address will not be published.