Motenje posesti

Do motenja posesti prihaja, kadar nekdo onemogoča mirno posest upravičencu do posesti na stvari. Drugače povedano, o motenju posesti govorimo, kadar storilec posestniku onemogoča dejansko oblast nad stvarjo.Do motenja posesti prihaja npr.:

  • kadar storilec kosi travo čez mejo,
  • parkiranje na parkirišču, do katerega ima pravico posestnik,
  • onemogočanje stvarne služnosti (npr. uporaba poti),
  • poseg najemodajalca, kadar oddaja stanovanje v najem (npr. izklop elektrike, plina…) ipd.

V primeru motenja posesti se običajno najprej pisno opozori tistega, ki izvaja motenje posesti in se ga pozove naj nemudoma preneha z motenjem posesti. V kolikor posestnik ni uspešen s pisnim pozivom za prenehanje motenja posesti, ima pravico do vložitve tožbe zaradi motenja posesti. Ta pravica do sodnega varstva je možna v roku trideset dni od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca. V kolikor se storilca, ki moti posest pisno opozori za prenehanje motenja posesti, je potrebno biti pozoren, da se ne zamudi rok za vložitev tožbe, saj poziv za prenehanje motenja posesti ne pretrga 30 – dnevnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti.

V kolikor gre za motenje posesti lastnika, ki ima lastninsko pravico nad stvarjo, lahko lastnik namesto tožbe zaradi motenja naperi tožbo za vznemirjanje lastninske pravice. V tem primeru lastnik stvari ni vezan na trideset dnevni rok. S tožbo se zahteva prenehanje vznemirjanja lastninske pravice in prepoved nadaljnjega vznemirjanja.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za forest path

Leave a Reply

Your email address will not be published.