Ugovor tretjega (zakonca) v izvršbi

Na podlagi 64. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko tistiki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice.

V tem sestavku se bomo omejili zgolj na ugovor tretjega oz. zakonca. V praksi se namreč dogaja, da zakonca kupita nepremičnino v času trajanja zakonske zveze, vendar se kot lastnik nepremičnine v zemljiško knjigo vpiše samo eden izmed zakoncev kot 100% lastnik te nepremičnine.

Možno bi bilo, da bi zakonec, ki je 100% lastnik nepremičnine vzel kredit, ki ga ne bi odplačeval in bi banka lahko predlagala izvršbo na to nepremičnino. V tem trenutku bi nastal zelo zapleten pravni problem, saj na podlagi 59. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih velja pravna domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze njuno skupno premoženje (51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Na podlagi 10. čl. Stvarnopravnega zakonika pa velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo in upnik, ki bi predlagal izvršbo na to nepremičnino bi zaupal podatkom iz zemljiške knjige, kjer je razvidno, da je zakonec, ki je vzel kredit 100% lastnik te nepremičnine.

Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 212/2000 izhaja: ‘Tožeča stranka (v našem primeru drugi zakonec, na katerega ni vpisana nepremičnina) priznava, da je v zemljiški knjigi navedeno, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi kupoprodajne pogodbe njen mož, in da sama ni vpisana v zemljiški knjigi, zato mora nositi rizikoda ni poskrbela za svoj vpis v zemljiško knjigo in da ni reagirala ob vpisu hipoteke tožene stranke. Čeprav velja domneva, da v primeru, da kak podatek ni vpisan v zemljiško knjigo, tretje osebe za nevpisani podatek ne vejo, pa ta domneva ni neizpodbitna. Toda tožeča stranka ni dokazovala in ni dokazala slabe vere tožene stranke (v našem primeru banke upnice). Samo dejstvo, da je profesionalna organizacija (banka), pa ji ne daje pravice oziroma dolžnosti, da se spušča v ugotavljanje osebnih podatkov posojilojemalcev, da torej ugotavlja njihov zakonski stan in se vtikuje v druga osebna razmerja ter zakonce obravnava drugače od tistih oseb, ki niso poročene.’

Izhajajoč iz citirane sodne prakse bo banka, kot upnik, uspešno naperila izvršbo na nepremičnino in bo ugovor tretjega oz. zakonca kot neutemeljen zavrnjen, razen, če bo drugi zakonec uspel dokazati, da je banka vedela ali bi morala vedeti za dejansko stanje.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na Vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za money

Leave a Reply

Your email address will not be published.