Zadrževanje in pobot izplačila plače po ZDR-1

Zakon o delovnih razmerjih v 136. čl. določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna.

Pravilno in utemeljeno je zadržanje plače npr. na podlagi sklepa o izvršbi, saj je le to dovoljeno na podlagi zakona.

Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. To pomeni, da delodajalec ne more brez pisnega soglasja delavca pobotati npr. delavčevega dolga na podlagi posojilne pogodbe med delodajalcem in delavcem, prav tako ne more brez pisnega soglasja pobotati  npr. kadar je trgovec ob letnih inventurah finančno odgovoren za morebitne manjke, oz. da sam krije njihov sorazmerni del. Brez pisnega soglasja tudi ne more pobotati prekoračitve mesečnega limita uporabe službenega telefona ipd.

Delavec ne more dati soglasja za pobot pred nastankom delodajalčeve terjatve. Npr. če se delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da je delodajalec dolžan priskrbeti delavcu v njegovo breme začasno bivališče in bo delodajalec te stroške pobotal s plačo delavca, je to v nasprotju s 136. čl. ZDR-1. Tudi, če pogodba o zaposlitvi vsebuje delavčevo izrecno izjavo, da dovoljuje, da se mu od plače odtegnejo vsa plačila delodajalca, opravljena v njegovo korist, pri čemer so v tem okviru mišljeni tudi stroški bivanja v okolici območja sedeža podjetja, je takšno pogodbeno določilo nično, saj gre za terjatev, ki bo nastala v prihodnosti. To pa ne pomeni, da je delavec prost odgovornosti do plačila dogovorjenih stroškov, saj to ne vpliva na veljavnost preostalega dela te določbe pogodbe o zaposlitvi. Iz sodbe VDSS sodba Pdp 957/2014 izhaja, da je potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 88. čl. Obligacijskega zakonika o tem, da zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila, ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilni nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Določba o odtegovanju plačila za bivanja od plače je v nasprotju z določbo 136. člena ZDR-1, ki določa, da so neveljavna vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki bi določala druge načine zadrževanja izplačila, razen tistih, ki so določeni v zakonu. Vendar pa zaradi ničnosti pogodbene določbe o odtegovanju stroškov bivališča od plače ni nična tudi določba o tem, da je tožeča stranka (delodajalec) dolžna tožencu (delavcu) v njegovo breme priskrbeti začasno bivališče. Tožeča stranka (delodajalec) je to storila in tožencu (delavcu) zagotovila bivanje v najemnem stanovanju, zato je tudi toženec (delavec) dolžan izpolniti svojo obveznost in ji povrniti stroške, ki so ji s tem nastali. Obveznost povrnitve stroškov je namreč vsebovana v pogodbenem določilu, da gre zagotovitev začasnega prebivališča v breme toženca. Eno temeljnih načel pogodbenega prava je, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost (prvi odstavek 9. člena OZ), kar velja tudi za medsebojne obveznosti. V kolikor delavec delodajalcu ne povrne stroškov, ki jih je imel delodajalec v zvezi z najemom stanovanja in plačilom stroškov povezanih s tem, lahko delodajalec to terjatev zoper delavca uveljavlja s civilno tožbo.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za pay for jobs

Leave a Reply

Your email address will not be published.