Pravne posledice ne izplačila plače

Včasih se zgodi, da delodajalec delavcu ne izplača plače ali zamuja s plačilom plače. Kakšne pravne možnosti ima delavec?

Na podlagi 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju je pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja (torej plačilna lista) verodostojna lista, na podlagi katere lahko delavec predlaga izvršbo. Izvršba se posreduje pristojnemu sodišču.

Na podlagi 200. čl. Zakona o delovnih razmerjih lahko delavec pisno pozove delodajalca na izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja, v kolikor delodajalec v roku 8 dni po vročenem pisnem pozivu ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je v 111. čl. Zakona o delovnih razmerjih pri razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca naveden tudi razlog, če delodajalec delavcu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oz. mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo, v tem primeru lahko delavec sproži postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Kot smo že pisali v zapisku Trpinčenje na delovnem mestu je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomembno, da so upoštevani vsi zakonsko zahtevani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni (111. čl. ZDR – 1). Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi bo zakonita, če delavec:

– pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti (v našem primeru na izpolnitev obveznosti izplačila plače),

– o kršitvah mora pisno obvestiti Inšpektorat RS za delo,

– če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku.

Ob tem naj dodamo, da iz sodne prakse izhaja, da pri zamudah z izplačilom plače gre po svoji naravi za kršitev, ki je ni mogoče sanirati z naknadnim plačilom zapadlih obveznosti. Zato zgolj iz razloga, ker je tožena stranka (delodajalec) po pisnem opozorilu ta znesek nakazala, ni mogoče šteti, da bi bila odpoved nezakonita (VDDS PDp 1073/2013).

V kolikor je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena je delavec upravičen do odpravnine določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje takoj, kar pomeni, da je delavec prost vseh obveznosti, ko je delodajalcu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena. Vsa pisanja se naj pošiljajo priporočeno s povratnico.

Sestavek je zgolj informativne narave, saj nismo seznanjeni z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bomo podali mnenje na Vašo pravno situacijo v naši pisarni, naročite se lahko na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.

Zapisala: Mateja Trinker, univ. dipl. prav.

Rezultat iskanja slik za pay for work

Leave a Reply

Your email address will not be published.